“Prava knjiga”

Gostujoči prispevek Veronike Novak, direktorice financ in knjigotrške nabave, Vale Novak //

Zjutraj si obvezno skuham kavo, ker je kava predpogoj za dober dan. Včasih se sprašujem, ali mi je ljubša kava ali knjiga. Dokler se mi ni treba odločiti, pač mirno lahko uživam ob vsem, čeprav si zjutraj ob kavi privoščim bolj revijo ali časopis. Če si zaželim ob kavi knjigo, to samo pomeni, da me je knjiga resnično prevzela. Kar pa ne pomeni, da je literarni presežek, sanje vsakega urednika. Ampak sama nisem urednica, zato si lahko privoščim to razkošje, da ne berem čisto po službeni dolžnosti in to dejstvo me včasih na skrivaj resnično razveseli.

Še posebej pa imam rada, ko se v naših knjigarnah ujamem z različnimi knjigarji prav za določena razpoloženja in tematike. Knjigar, ki pozna moj okus, še bolje moje trenutno počutje, je zame absolutno zelo velik vir zadovoljstva, knjigar je kot tista intimna oseba, ki ni vedno tvoj zelo bližnji prijatelj, ampak te na nek način pozna kot malokdo, v smislu »povej, kaj bereš, povem ti, kdo si« ali nekaj takega …

Knjig ne delim na »prave« in »šund«; knjige se delijo na tiste, ki me razvedrijo ob kavi, veselih dneh, in take, v katerih skoraj najdem rešitev za bolj sivo obdobje. Zadnjič me je nečakinja vprašala, kaj pomeni beseda oziroma, starejši nečakinji pa sem skušala razložiti, kaj naj bi bil DNK. Če kdo zna na kratko in jasno otrokom opisati ti dve besedi, naj mi prosim čim prej piše! Zaskrbljena v trenutku zagate sem pogledala v SSKJ, no, to je taka »prava« knjiga, si mislim, ampak potem med »prave« knjige najbrž spadajo tudi Dostojevski, Nietzsche, Kafka … vse, kar je pač silno resno oziroma (!) se imenuje »klasika«. Pa spet ne vem, ali tudi slovarji sploh spadajo med take knjige ali so kot enciklopedična zvrst v čisto drugi kategoriji? In kdo sploh oceni »pravo«, resno knjigo? Zame je v določenem trenutku zelo »prava« tudi zadnja uspešnica chick-lit, pa v slovenščini niti ne obstaja pravi izraz za tovrstno literaturo, medtem ko v svetu potekajo že dolgoletne razprave na temo, ali chick-lit sploh lahko uvrstimo med literaturo!

Skratka, sama mislim, da je »prava« knjiga lahko vsaka, ki razveseli nas ali tistega, ki smo mu jo podarili, ker je vseeno prav poseben užitek, če resnično zadenemo s knjigo kot darilom. In, včasih, v resnici tudi prava redkost. Zato si je za knjige treba vzeti čas, ob kavi, na vlaku, ali pa jih podariti … poiščite svojega knjigarja!